| [Obiskovalec (112.21.*.*)]Odgovori [Kitajščina ] | Čas :2021-02-23 | Leta 1820 je francoski fizik Ampere odkril interakcijo med tokovi in predlagal znameniti zakon ampere. Od takrat je sedanja enota, imenovana v njegovo čast, ampere.
Okoli 1860-jih je bil markanten razvoj elektromagnetizma, veliko raziskav in razprav pa se je začelo o izbiri enot različnih količin elektronov, elektrike in magnetizma. Ker države preučujejo elektromagnetne enote, je bilo v vsaki državi 12 različnih elektromotivnih enot, 10 različnih trenutnih enot in 15 različnih upornih enot. Za mednarodno poenotenje je bila na prvem mednarodnem električnem kongresu, ki je bil leta 1881 v Franciji, enota za uporabo toka, ampere (A), opredeljena kot tok, ki je bil ustvarjen z dodatkom 1V elektromotornega potenciala k uporniku 1, kot je predlagal Hermholtz.Na 4. mednarodnem kongresu elektronov, ki je bil leta 1893 v Chicagu, je bila vzpostavljena ustrezna fizikalna referenčna vrednost trenutnih amperov enote: amperji enaki 10-1CGSM enotam, ki jih predstavljajo stalni tokovi, ki jih poteka elektrolitično srebro s hitrostjo 0,00111800 gramov na sekundo pod predpisanimi pogoji raztopine srebrnega nitrata...
Leta 1946 je Mednarodna komisija za merjenje (CIPM) odobrila novo opredelitev amper. Od 1. januarja 1948 so namesto meter-kg sekunde (MKS) uporabljali absolutne enote. Amper je kot enota toka opredeljen kot: v sesavu, Prečni prerez se zanemaruje u okviru dve paralelne i beskonačno dolge krožne ravne žice razdaljene 1 meter, preko enake količine konstantne toka, sile interakcije žica u 1 metru u trajanju od 2×10-7 goveda, pa je tok u ovoj žice 1 amper, znan i pod imenom absolute amperes.
Na 10. mednarodnem kongresu meroslovja leta 1954 je bil Ampere sprejet kot osnovna enota. Leta 1960 je 11. mednarodna konferenca o meroslovju sprejela najbolj daljnosežno odločitev v meroslovju, in sicer sprejetje Mednarodnega sistema enot (SI), ki temelji na kg, m in sekundah, z uporabo "amper" kot osnovne enote električne količine, kot ene od sedmih osnovnih enot Mednarodnega sistema enot.
Od 1960-jih, z odkritjem Josephson in Quantum Hall učinki in njihovo uporabo na področju električnega kvantnega merjenja, je bila točnost ponovno odkrivanje električnih referenčnih vrednosti zelo izboljšana.
Na 18. 1. januar 1990. na osnovi teh efekta i dogovorjenih (uporabom) vrednosti KJ-90,483597.9GHz/V, RK-90, 25812.807, International Metrology Committee (CIPM) je uneo nove notacije volta (V90) i Ohms (90) za aplikacije u svetu. Vendar pa imata KJ-90 in RK-90 še vedno rahlo razlike z (2e/h) SI in (h/e2)SI, zato od leta 1990 sistem elektromagnetnega merjenja temelji na dogovorjenih vrednostih KJ-90 in RK-90 in ni več SI sistem...
Leta 2005 je Mednarodni odbor za meroslovje (CIPM) predlagal redefiniranje štirih osnovnih enot masenih enot kg in trenutnih amper enot, kjer so sedanje ampere enot predlagale redefiniranje z osnovnim nabojem
Novembra 2018 je 26. V novem SI so amperji opredeljeni glede na osnovni naboj in čas. Metoda za ponovno izrabo ne določa posebnih zahtev, lahko se uporablja enoelekronski predor učinek, ali uporaba KJ in RK prek Ohmov zakon za okrevanje, ali druge fizikalne formule za ponovno pojaviti. Z uvedbo novega SI se KJ-90 in RK-90 ne bosta več uporabljala, novi sistem elektromagnetnega merjenja pa ne odpravlja le tradicionalnega sistema električnih enot ne-SI, temveč prinaša tudi elektromagnetno merjenje v novo dobo »fizičnega v kvantno«. |
|
